Na območju devetih vasi, ki danes tvorijo KS Bučka, je bilo pred leti čutiti željo in voljo po združevanju žensk, ki so bile s svojim delom pripravljene popestriti in dopolniti prireditve v domačem kraju. Poleg tega smo želele naš kraj in občino Škocjan predstaviti tudi širše. Na pobudo tedanjega župana Janeza Povšiča smo 27. januarja 2000 ustanovile Društvo podeželskih žensk Bučka. Društvo danes povezuje okoli 30 aktivnih članic vseh generacij.

PREDSTAVITEV DRUŠTVA

Društvo podeželskih žensk Bučka je bilo ustanovljeno januarja 2000. Društvo deluje na območju Krajevne skupnosti Bučka v občini Škocjan ter širše. Osnovni namen društva je prizadevanje za ustrezno mesto žensk v naši družbi, skrb za njihovo izobraževanje in ohranjanje tradicionalnih vrednot, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma in narave. Cilji delovanja društva so med drugim tudi spodbujanje strokovnega izpopolnjevanja članic ter zavzemanje za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. V društvu organiziramo tečaje, razstave (predvsem na temo kulinarika, ročna dela, šege in običaji) ter ocenjevanja izdelkov. Organiziramo in sodelujemo na turističnih, kulturnih, etnoloških in drugih prireditvah.

ZGODOVINA DRUŠTVA

Prihajamo iz Bučke. Nadškof Lenič je imenoval, da je Bučka pušel’c Dolenjske. Me podeželke, kakor se same imenujemo pa želimo biti v tem pušelcu čim lepši cvet.  Ta KS zajema 9 vasi in ima približno 610prebivalcevin okoli 200 gospodinjstev.
Leta 2000 je na pobudo ga. Helene Mrzlikar in takratnega župana g. Janeza Povšiča zrasla ideja, da bi na Bučki ustanovili DPŽ. Te želje so kmalu postale resničnost in je bil 26. 1. 2000 prvi ustanovni zbor. Za predsednico je bila izvoljena ga. Ljuba Hočevar, ki je društvo vodila 8 let. Že prvo leto smo postale aktivne in kmalu so o nas slišali kar daleč okoli. L 2001 smo sodelovale na sejmu Alpe Adria in izdale prvo zloženko o Bučki. Pripravile smo pogostitev ob biserni maši našega takratnega župnika, Jožeta Peterlin. Sodelovale smo tudi pri otvoritvi vrtca na Bučki. L. 2003 smo nabavile štedilnik, da smo lahko imele kuharske delavnice. L. 2004 smo prejele občinsko priznanje. To leto je bilo za nas prelomno leto, saj smo se odcepile od Zveze kmetic Novo mesto in postale samostojno društvo in odprle svoj žiro račun. S pomočjo sponzorjev in občine, smo dale sešiti društvene obleke. Ob koncertu Bučenskih ramplačev pripravimo vsako leto tametsko razstavo – krušni izdelki, koline, Velika noč, orehove jedi, krompirjeve jedi, med, jabolka, mleko, stročnice… V letu 2005  smo začele z našo šarkeljado- ocenjevanje šarkljev, ki jo vsako leto pripravimo na dan državnosti-25, junij. V tem letu smo si same zašile predpasnike. Pomagal nam je tudi g. župan, Anton Zupet. L 2006 smo pripravile srečanje vseh društev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Bilo je nepozabno. L2007 smo se predstavile v Kortah nad Izolo. V letu 2008 se je v društvo zamenjalo vodstvo, ob enem smo dopolnile tudi Temeljni akt. Včlanile smo se v Zvezo kmetic Slovenije, kjer smo imele dve leti svojo predstavnico, Jelko Tršinar v NO ZKS.

AKTIVNOSTI IN DOSEŽKI DRUŠTVA

Plan dela v društvu vedno dopolnjujemo, izboljšujemo in smo vedno pred novimi izzivi, katerih se ne ustrašimo.

Naša prva udeležba na tekmovanjih je iz leta 2004; ta je prinesla zlato priznanje iz tekmovanja Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Na to tekmovanje smo odhajale še mnogo let in vedno bile okronane s priznanji. V letu 2005 smo začele sodelovati na Topliškem jabolku. Naši zavitki ali štrudli so prejeli zlata priznanja. Junija, leta 2005 smo prvič organizirale ocenjevanje šarkljev, oziroma šarkeljada, ki  je postala naš vsakoletni projekt. Zelo uspešno sodelujemo tudi na ocenjevanju pletenic, ocenjevanju kruha, Prazniku kolin.

Septembra 2008 se je Zdenka Komljanec udeležila tekmovanja v spretnostni vožnji s traktorjem in enoosno prikolico. Tekmovanje je organizirala ZKS v sklopu svetovnega prvenstva v oranju. Na to tekmovanje smo odšle tudi v naslednjih letih in s številčnejšo tekmovalno skupino.

Leta 2010 smo s pomočjo sponzorjev, donatorjev in občine kupile peč na akumulacijo toplote.

Že na začetku delovanja smo organizirale vsakoletne pohode na Hubajnico in pred leti vpeljale redne mesečne pohode v toplih mesecih leta. Ti so navadno prvo nedeljo v mesecu, organizirani so pa tako, da prehodimo tiste poti in bližnjice v domačem kraju in bližnji okolici, katere so obstajale včasih, ko še ni bilo avtomobilov, mi mlajši jih pa še ne poznamo. V hladnem delu leta pa zase poskrbimo na redni tedenski telovadbi. Pred leti nas je spremljala diplomirani fizioterapevtka, nato smo se preizkusile v jogi, sedaj pa ob glasbi raztezamo mišice in jih krepimo ter skrbimo za kondicijo.

Članice svoje dobrote pogosto ponudimo ob pogostitvah na žegnanjih, proslavah, otvoritvah in drugih slovesnostih; včasih pa jih ponudimo na prodajni stojnici v domačem kraju, občini in tudi širše. Svoja znanja izmenjujemo in dopolnjujemo na raznih delavnicah, saj medse zelo pogosto povabimo razne strokovnjake. Prevladujejo kulinarične delavnice, kot npr.: uporaba stročnic v prehrani, aranžiranje hrane, velikonočna delavnica, sodobna izdelava tort,… Marsikatera izmed nas pa se je že preizkusila tudi kot predavateljica sočlanicam ali pa članicam drugih društev.

Članice se srečujemo tudi ob praznovanjih osebnih jubilejev, kajti zavedamo se naglice sedanjega časa in si poskušamo utrgati drobec časa za sproščeno druženje. Občasno organiziramo izlete, ekskurzije ali pa se udeležimo izletov, ki jih pripravijo ostala društva v krajevni skupnosti.

 CILJI DRUŠTVA

Cilji delovanja društva so:

­   – sodelovanje z organizacijami in institucijami, ki se strokovno ali znanstveno raziskovalno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo,

­        – povezovanje s sorodnimi združenji ter ustanovami na državni in mednarodni ravni,

­        – sodelovanje z ostalimi delujočimi društvi v domačem kraju in drugje,

­        – vzpodbujanje članic k ustvarjalnemu, inovativnemu in kritičnemu odnosu do razvoja podeželja,

­        – spodbujanje strokovnega izpopolnjevanja članic društva,

­        – prizadevanje za visoko strokovno raven društva,

­        – skrb za družabnost, kolegialnost in solidarnost med članicami društva,

­        – zavzemanje za ohranjanje naravne in kulturne dediščine podeželja in naravnih vrednot,

­        – osveščanje o pomenu podeželja za trajnostni razvoj,

­        – seznanjanje članic in javnosti o problemih in napredku na področju delovanja društva.